IZPOSODITE SI ELEKTRIČNO KOLO IN RAZISKUJTE LEPOTE DOLENJSKE.

Med dolenjskimi griči, slabo uro vožnje po avtocesti iz Ljubljane in Zagreba, dve uri od morja in Alp, v objemu reke Krke leži Novo mesto.
Dolenjska prestolnica na okljuku reke Krke je z več kot 22.000 prebivalci sedmo največje mesto v Sloveniji. Mestne pravice je Novemu mestu podelil Rudolf IV. Habsburški 7.aprila 1365, ko je mesto poimenoval po sebi – Rudolfswert.

Novo mesto je gospodarsko in kulturno središče jugovzhodne Slovenije je dom dobrovoljnim pridelovalcem cvička in številnim kreativcem, ki so pomembno doprinesli k razvoju slovenske kulture, gospodarstva in duhovnosti.

ZNAMENITOSTI

MESTNO JEDRO

Na najizrazitejšem meandru smaragdno zelene Krke, rečne lepotice, je svoje mesto našlo Novo mesto, osrednje mesto pokrajine Dolenjske. Izredno bogate arheološke najdbe s prostora današnjega Novega mesta kažejo na kar večtisočletno poselitev mestnega prostora. Mesto je 7. aprila 1365 ustanovil ambiciozni habsburški vojvoda Rudolf IV. V burnih časih turških vpadov in vse do konca 18. stoletja je bilo mesto obdano z obzidjem. Vanj sta pripuščala le dva vhoda, severni, poimenovan tudi Gorenja oziroma Ljubljanska vrata, ter južni oziroma Dolenja ali Karlovška vrata. Slednja so imela svoje mesto v izteku današnje Pugljeve ulice. Na ostankih dela mestnega obzidja je po koncu 18. stoletja zrasel znameniti Breg, ki predstavlja enega najbolj ljubkih motivov mesta tudi za slikarske upodobitve. Veduto mestnega jedra že stoletja najmočneje oblikujeta zvonika cerkve svetega Miklavža in cerkve svetega Lenarta, ki je del frančiškanskega samostana. Osrednji del starega mestnega jedra predstavlja lepi Glavni trg. Najbolj prepoznaven arhitekturni motiv tega trga so arkadni hodniki, ki so prisotni na zgornjem delu trga. Na Glavnem trgu je izstopajoča stavba rotovž, sedež mestnega vodstva, ki je bil v današnji historicistični podobi sezidan na začetku 20. stoletja.

GRAD OTOČEC

Grad leži na otoku reke Krke med plitvimi tokovi vodotoka, polnega lehnjakovih pragov in otočkov. V virih se omenja že leta 1252. Na gradu se je zvrstilo več različnih lastnikov, zadnji med njimi so bili grofje Margheri di Commandona, ki so ga imeli v lasti do druge svetovne vojne.

Današnja podoba gradu obsega okvirasto obzidje s štirimi okroglimi obrambnimi stolpi in predelanim osrednjim obrambnim stolpom nad vhodom v notranje dvorišče. Leta 1942 so grad požgali partizani, po vojni je bil obnovljen in predan hotelski namembnosti.

Stoletni šarm grajskega okolja, skritega v objemu reke Krke, preseneča s svojo naravno, umirjeno lepoto. Z lego na otoku sredi reke Krke oblikuje grajsko poslopje skupaj s parkom eno od ambientalno najslikovitejših podob v Sloveniji.

V gradu je hotel visoke kategorije. Poznavalci visoko cenijo zanesljivo kakovost in originalnost grajske kuhinje.

TRŠKA GORA

Trška gora je ena najbolj znanih slovenskih vinskih goric, kjer pridelujejo odličen cviček. Po južnem pobočju Trške gore so urejeno položene neskončne vrste trt, med vinogradi so posute manjše in večje zidanice z vabljivimi vinskimi kletmi.

Severno pobočje Trške gore je gozdnato. Vrh Trške gore krasi 1623. leta zgrajena romarska cerkev Marijinega rojstva, na njenem južnem vznožju ima svoje mesto Kmetijska šola Grm. Ta slavna vinska gorica je razgledna, z nje se vidi daleč naokoli, tja do Gorjancev, proti Kočevskemu Rogu in Krški dolini, tik pod njo leži Novo mesto. Blizu Trške gore so gradovi Hmeljnik, Stari grad in Otočec. Trška gora krepi tudi poetičnega duha. Na Trški gori so med ostalimi imeli zidanice skladatelj Marjan Kozina, virtuoz frajtonarice Lojze Slak in tudi prav tako slavni harmonikar Henček. Na vrhu Trške gore, ob cerkvi Marijinega rojstva, že stoletja rastejo tudi lipe. Najstarejša in najmogočnejša ima v prsnem obsegu kar 830 centimetrov. Zanjo ocenjujejo, da je stara preko štiristo let in je najdebelejša dolenjska lipa. Ima votlo deblo, dnišče je umetelno razraščeno, na višini treh metrov pa se vzpenja košata zelena krošnja, pod kateri je kamnita miza.

Po poteh Trške gore sta vsako leto organizirana dva pohoda; konec januarja Turistično društvo Otočec organizira pohod “S cvičkom med vinogradi”, v začetku maja pa Zavod za turizem Novo mesto in Vinogradniško društvo Trška gora organizirata pohod Po slakovi poti. Slednja pohodniška pot je urejena v spomin dolenjskega virtuoza na frajtonarici in legendo narodnozabavne glasbe Lojzeta Slaka.

GORJANCI

Gorjanci so najbolj znano in obiskan dolenjsko pogorje, ki se nad Krško kotlino dviguje do Trdinovega vrha (1178). Slovenski Gorjanci so le del ekološko celovitega prostora, ki se razteza še daleč na Hrvaško.

Gorjanci so pomemben rezervoar pitne vode za celotno novomeško kotlino, saj so na strmih pobočjih številni izvirni. Med njimi sta najbolj znana bajeslovna Gospodična in zaganjalka Minutnik, bistri potoki, kot so Kobila, Pendirjevka in Klamfer, pa so v severna pobočja vrezali globoke in slikovite doline. Naravne značilnosti opredeljujejo prostrani bukovi gozdovi z ohranjenima pragozdnima ostankoma na Ravni gori in Trdinovem vrhu. Popestrijo jih številne floristično zanimive košenice in različne gozdne združbe, ki so se razvile pod vplivom raznolikih ekoloških pogojih predvsem v dolini Kobile. Območje je predvideno, da se zavaruje kot krajinski park.

Gorjanci imajo velik rekreacijski pomen. Tu so markirane številne planinske poti, stalno sta oskrbovana planinska domova pri Gospodični in na Miklavžu.

(VIR: https://www.visitnovomesto.si/)

ZA AGENCIJE: 

V ponudbi imamo električna kolesa različnih velikosti opremljena z Bosch-evim pogonom. Vsa kolesa so priznanih blagovnih znamk in tehnično brezhibna. 

Za skupine nudimo do 30 električnih koles.

Za rezervacije in specifikacije koles nas lahko kontaktirate: 040/552-246 ali na info@kolesa-smole.si.

Informacije za kolesarje in kolesarske  poti lahko najdete na spodnji povezavi.

/media/ZAVAROVANJE/Kolesarska in pohodniška karta_NM_Dolenjska.pdf